Moja pot se je začela v 5. razredu osnovne šole, ko sem prvič začela z klekljanjem. Življenje me je kasneje vodilo skozi raziskovanje papirja in poslikave stekla, s katerima sem se ljubiteljsko začela ukvarjati 2016, kot sproščanje med pisanjem magistrske naloge. Prava prelomnica pa je prišla ob bolezni. Ta preizkušnja mi je odprla oči in me vrnila k tistemu, kar me zares osrečuje – k ustvarjanju z rokami. Kot nekakšen ventil za sproščanje sem začela različna posamezna znanja združevati in izoblikovati idejo o lasti podjetniški poti.

Danes združujem leta učenja in nadgrajevanja tehnik. S tem nastajajo personalizirani papirnati izdelki, avtorski klekljan nakit, nakit iz poslikanega stekla in različne sezonske dekoracije.
Tehnika marmoriranja, ki sem jo prvotno odkrila v svetu poslikave nohtov, na mojem nakitu zaživi kot neponovljiva umetnina, ki spominja na prerezane minerale.

Moje ustvarjanje je moj način kako v svet prinesem košček srčnosti, ustvarjam izdelke, ki niso le predmeti, ampak emocije saj verjamem, da is vsak trenutek zasluži svoj unikaten pečat. Ustvarjam za tiste, ki iščejo darila z zgodbo in cenijo ročno delo, ki spoštuje naravo. Vem, kako težko je v poplavi masovne produkcije najti nekaj resnično osebnega. Verjamem namreč, da darilo ni le predmet, ki ga kupimo spotoma. Je tih spomin, ki ostane, ko praznovanje mine.

Moje vodilo je smotrna uporaba materialov. Verjamem, da si narava zasluži naše spoštovanje, zato iz drobnih ostankov papirja, ki bi sicer končali v smeteh, ročno oblikujem bogate cvetne dekoracije za svoje voščilnice in škatlice presenečenja. Za slednje si vzamem čas – tudi do deset ur – saj želim, da je končni izdelek popolnoma prilagojen željam in preferencam.

To počnem zato, ker verjamem, da si vsaka osebna zgodba zasluži biti interpretirana v neponovljivem in unikatnem spominu. Moja največja nagrada ni končan izdelek, temveč iskra v očeh in vedenje, da sem v svet obdarovanca prinesla drobec čiste, ročno izdelane sreče.

Pojavi se vprašanje, zakaj porabim deset ur za eno samo škatlico presenečenja ali zakaj vztrajam pri drobnih detajlih, ki jih morda opazi le pozorno oko. Odgovor se skriva v tišini mojega kotička, v delu pri katerem čas izgine in delo postane vrsta meditacije.
Po preizkušnji z boleznijo sem spoznala, da življenje ni v hitenju, ampak v trenutkih, ki jih ustavimo in napolnimo z toplino. Ustvarjanje zame ni le delo; je moj način praznovanja življenja. Ko klekljam, z barvami iščem vzorce v steklu ali izdelujem papirnate izdelke, v izdelke vtkem svojo hvaležnost in mir.

V tem digitalnem svetu, kjer postaja vse mimobežno in hladno, želim nekaj pristnega. Nekaj, kar ima težo spomina in toplino človeškega dotika. Ko ustvarjam, ne ustvarjam le predmeta. Ustvarjam most med vašimi čustvi in tistimi, ki jih imate radi.